V hrib se je poganjala Marijanica, za njo se je vlekla. je kar odmaknilo. Zasenčil si je oči z dlanjo in strmel v hrib. Vsaka kretnja Marijanice mu je bila znana, vonj njene obleke je začutil pred seboj, vendar mu je bil pogled nanjo zoprn, gnusen; vsak sunek njenega koraka ga je zbodel, pred njim je zazijala votla, črna duplina, iz nje se cedi kri in se razliva po rdeči ilovici.