»Malo me res!« je polslišno rekla Marijanica. so klecale noge in narahlo je držal konopec, tudi v rokah je čutil slabost. Misli so se mu kopičile v glavi, da je zgrešil vsako sled in se ni mogel okleniti niti ene. Izza brega izdolbene poti se je zablisnilo, počilo, konj je planil v breg, med odmevom se je zgubil glas: »‒ja ... « Marijanica je kriknila in obstala.