Ni našel besede in ko bi bil moral začeti, jo je odkuril in žalostno gledal za stezami, kjer je zginjala in mu mahala z rožasto ruto. »Saj ima grunt, če ga pa še nima, stari Adamovec ne bo dolgo, dobi ga,« mu je prišepetaval glas in ga bodril. »Če dobiš kaj pametnega, zakaj pa ne,« je pritajeno izjecljal oče.