Že davno bi ji bil rad povedal, pa se je sramoval. Ni našel besede in ko bi bil moral začeti, jo je odkuril in žalostno gledal za stezami, kjer je zginjala in mu mahala z rožasto ruto. »Saj ima grunt, če ga pa še nima, stari Adamovec ne bo dolgo, dobi ga,« mu je prišepetaval glas in ga bodril.