Okna so bila doma zagrnjena, še skoro nikdar niso bila in šel sem od okna do okna. Skozi vrzel se je po malem sipala medla svetloba medle luči in skozi orošeno okno sem zapazil Marijanico na peči ‒ in zraven nje ‒ v meni se je hotelo pretrgati ‒ dedca ... Ne vem, kako sem prišel v čumnato, puško sem držal v roki, ali je bila nabita, nisem gledal, varno sem stopical v hišo in kot pribit obstal.