Potem sta morala oditi. »Ostala bi do smrti v mestu in bi se ne naveličala,« ji je brnelo po glavi in komaj se je vživela v prazno, z njivami posejano pokrajino, presekano s cesto, po kateri je drdral voz. »Vsa neumna je na mesto, dobro, da sem jo peljal s seboj.