Vozila sta se po cesti, dohitevala delavce, v rutah so nosili svojo južino in pozdravljali. Nekaj se jih je obesilo na voz, jim ni branil. Z Marijanico sta komaj spregovorila deset besed, šele ko sta se bližala mestu, je Marijanici vzplamtel ogenj v očeh in v zagorelo upanje: »Mogoče se pa le razvedri in se da pogovoriti.«