»Kaj sem obsojen na večno nesrečo, kaj ni zame izhoda?« mu je plahutalo v duši. Pogreznil se je v spomine prejšnjih let in v dremavici izgovarjal komaj polslišno: »Nisem se nikoli ustrašil bojev, nikoli nisem klecnil pred človekom, uklonil sem vse, celó samega sebe. Kdaj sem tako omagal, da se ne morem iztrgati iz krempljev ženske zvijače?