Hči bajtarja, ki je imel kruha komaj zase, kaj šele za številno družino, je morala od hiše, ko se ji je mladost komaj nasmehnila. Bila je obsojena: toliko in toliko let boš pastirica, potem dekla in nazadnje morda bajtarjeva žena. Služila je zdaj pri tem zdaj pri onem gospodarju, vsak gospodar pa je moral njen zaslužek izročiti očetu.