Marijanica je bilo triindvajsetletno dekle, čokato in zavaljeno, s precej surovim nasmeškom, ki pa je že razodeval, da je marsikaj skusila in doživela. Hči bajtarja, ki je imel kruha komaj zase, kaj šele za številno družino, je morala od hiše, ko se ji je mladost komaj nasmehnila. Bila je obsojena: toliko in toliko let boš pastirica, potem dekla in nazadnje morda bajtarjeva žena.