Ko je dotipala križ in svečo, se ni več mogla vzdržati, glasno je zaihtela. Križ se ji je zdel tako mrzel, sveča tudi, obojega se je bala, Da ni položila naglično poleg matere, zdrknil bi ji bil iz rok križ in sveča bi ji izpolzela. se je oklenila križa, ga poljubljala in šepetala, oči so ji pa begale od križa na otroke, kot bi jih z njim hotela spraviti in blagosloviti.