Tako močno jo je presunilo, da so ji solze zalile oči in je v plaho kriknila: »O Bog, usmili se me in usmili se mojih.« Bolelo jo je, ker je premalo, vsaj tako se ji je zdelo, navajala k drugačnemu življenju; skrbelo jo je, če bodo otroci nesrečni, kot bo mogoče nesrečen. »Usmili se jih, o Bog, niso zagrešili sami, spoznanja vlij njemu.«