»V čast sveti, da bi mu sprosila pravi um in pamet: Oče naš ... « je plahutala molitev, ki so jo zalivale solze, rojene iz strahu in čudne groze. »Za hodi, saj vem, Adamovec pa grunta ne dá, pa si misli Lovrè, zgrabimo doma,« je menila po molitvi mati.