Tako je Melkijad rasel v strahu pred in pred šibo, katera je brezposelno samovala za, in prebival je detinska leta med dobrimi in slabimi ljudmi, med ovcami in kozli, ob in mleku. Razvijal se je po reklu: mens in corpore sano, in možgani so mu bili tako čvrsti kakor lobanja okoli njih, ki je pretrpela marsikatero bunko v deških dvobojih pod lipo sredi vasi. Brez deških dvobojev pa ni moglo biti, ker preradi so mladi paglavci bodočemu gospodu nagajali, pojoč mu za hrbtom: »Mlekojed, krivogled, v kočijo sed′!«