Pozneje so marsikateri bolj hudomušni nego dobri besednjakarji ponavljali mnenje Vodnika v Bohinju med za bohinjsko mizo, na kateri je stal vina, in mi smo jih potrpežljivo poslušali po stari navadi, to je: do tedaj, da se je krčmarju plačal pošteni račun. Trdili so ti izzivači mlekokrvnih, da je naš kraj pravzaprav Bolhinj, ker baje tisti spiritus familiaris, ki se zove v pristni bohinjščini pha*, že od nekdaj v Bohinju deluje tako značilno, da je dal ime vsej pokrajini. Vendar vedno še pišemo in govorimo: Bohinj.