Jedva sem zalučil venec kakor možno daleč, se ovce obrnejo in zadrve za njim. Preden se overijo vsaka posebej, da v vencu ni soli niti sočne trave, smo že v varnem zavetju ograjene senožeti in vodnik nam zatrdi, da se nam odslej ni bati neravnega boja z neumno živino. Toliko da se je gospodična oddahnila od prestane vojske z ovcami, že me zbada, da sem se branil neviteško, ko sem ovcam žrtvoval cvetlice, ki mi jih je ubrala in poklonila ženska roka.