Pritrdil sem gospici iz same vljudnosti in se drznil pripomniti, da je po moji preudarni izkušnji celo sončni zahod na gorah ‒ veličastnejši od vzhoda, kakor je grškim starost blažja od mladosti. »Prav nocoj se nam nudi redka prilika opazovati, kako se tope poslednji sončni žarki na utripajočih valčkih Bohinjskega jezera; kako se utrinja poslednja luč za opoklo steno in kako bo naposled nad občo temo pod nami in okoli nas žarelo čelo Velikega v pojemajočem odsevu sončne oble; in to vse nam tako blizu. Take čarobne žarjave kakor tukaj ne vidimo na Jadranskem morju.«