Ravno sem razlagal svojemu vseučiliškemu tovarišu, da ime bolj pristoji neznatni gori Rúdnica in visokima planotama Rudnemu polju in Gorjušam zaradi plenjave železne rude, ki se tam nahaja, nego Bogatinu, ki je bogat samega golega kamenja, ko naju gospodična opozori na gladino Jadranskega morja. Trdila je, da vidi celo Benetke. Čudil sem se tako bistrim očem; a moj je bil bistrejši, ker sem videl v tistih Benetkah tudi golobe, ki jih tam na trgu svetega krmijo dolgočasni Angleži s kruhovimi drobtinicami.