V svoji planinski koči na Goreljku je legel spat, ugibajoč postanek imena Bohinj; a ko je drugo jutro vstal ves opikan, je vzkliknil v svoji jezi: »Neznansko hude so bohinjske bolhe!« Pristavil je pa, umirivši se: »Vendar hvalim te bolhe, ker so mi ad hominem dokazale, da naj od njih izvajam ime te pokrajine.« Pozneje so marsikateri bolj hudomušni nego dobri besednjakarji ponavljali mnenje Vodnika v Bohinju med za bohinjsko mizo, na kateri je stal vina, in mi smo jih potrpežljivo poslušali po stari navadi, to je: do tedaj, da se je krčmarju plačal pošteni račun.