Ko vihar otroške jeze najhuje razsaja, stopi mati kakor deus ex machina v sobo in v hipu nastane iz moje tragedija obča komedija. Otrok se zgane k materi, oklene njenega vratu, in ko se jaz brišem, me postrani pogleduje jezno, zmagozavestno in izzivajoče na nov dvoboj. Mati je hipoma premotrila ves položaj in po svoji nepokvarjeni prirodni čudi opazila najprej njega smešnost in nato stoprav mojo nesrečo.