Obe ročici divjata v moji bradi. Ko vihar otroške jeze najhuje razsaja, stopi mati kakor deus ex machina v sobo in v hipu nastane iz moje tragedija obča komedija. Otrok se zgane k materi, oklene njenega vratu, in ko se jaz brišem, me postrani pogleduje jezno, zmagozavestno in izzivajoče na nov dvoboj.