Neprijetno zabavo mi je delal želodec, ko me je venomer nase opominjal, a nisem mu mogel ustreči. Zatorej sem si hudo očital, zakaj nisem sprejel vseh pet jabolk, katere mi je ponujala. Naposled sem si dolg čas preganjal s tem, da sem se oziral po sobi: na razpelo in na podobi Matere božje in svetega pod stropom za mizo, na svetega Duha v stekleni obli, viseči nad mizo, na ozko polico, na kateri se družijo svečnik, milo, ščet in v usnje vezana »Dušna paša«, na belo mizo iz lipovega lesa, na javorove stole in na klopi, k steni pribite.