Na pogorju se prostira položna visoka planota in v ozadju te planote štrle goli, sivi velikani med oblake, klanjajoč se, ki stoluje v sredi nad njimi kakor najvišji, najveličastnejši. Kadar sem prišel na vrh Senožeti in na rob Zgornje doline, sem vselej obstal na Kazanici, da se nagledam te slike in teh prizorov, ki so mi bili davno nadrobno znani, a vedno čarobno divni. Danes se mi je mudilo kakor nikoli prej, vendar nisem mogel dalje.