Tako mi kratko ni malo ni dopustila, da nje možu ponudim smotko, hkrati čudeč se, kako sem se mogel jaz, ki sem baje pameten človek, privaditi smrdljivemu duhanu. Smešna se ji je zdela celo moja brada; in ko sem nato nje možu rekel, da bi se mu prav lepo podali zavihani brki pod nosom, je odgovorila, da bo odslej pazila nanj, da ga ne pohujšam ali na ne odpeljem. Nje strah za moža pa ni bil pristen, ker sem moral naposled obljubiti, da precej drugo nedeljo, ko seno po Senožetih, obiščem srečno dvojico na njunem domu.