Jaz sem mutast stal pred njo, ali vekal in zavijal take glasove, da so pevko docela prepričali, da bi pri meni samo čudež kaj opravil. ‒ Pri poslednjem takem poskusu je uprla vame svoje velike črne oči, v katerih je gorela jeza in se topila žalost, ter je bolestno zdihnila: ‚Oj ti štorast! Kako me bo sram, ko boš novo mašo pel, pa peti ne znaš!’