Vedno me je nagovarjala, naj skušam peti, in kadar sva iz šole grede prišla v gosto vrbnatico pri šumeči reki, mi je često pot zastavila ter prav odločno zapovedala, naj pojem z njo vred kakor ona. Če ne gre prvič prav, se mi posreči morda drugič ali tretjič; če ne danes, nemara jutri. Ako pa ne pojem vsega prav, tudi nič ne dé, saj naju nihče ne vidi in ne sliši.