Tisto podedovanjsko teorijo o človeških hibah, ki stoprav zdaj gorostasno prodira v znanstvo in slovstvo, so že pred stoletji negovali stari glede na stare. Razloček je samo ta, da je bila ta teorija pri bolj blaga, da so priznavali neko poboljšljivost, tako da so se in med seboj bratili, ženili in možili, čeprav se poslednjih ni prijel cel krst. Zdaj se pa tista teorija neizprosno tira do strme skrajnosti: »Onemoglost, podlost, zlobnost človekovega značaja tiče v krvi, in posledicam prirojenih svojstev se človek ne more izogniti, tako da vzgoja in življenjske razmere v tem ne morejo ničesar spremeniti.«