Položila je knjige na mizo in prosila mojo mater, naj mi denejo te knjige v skrinjo, da se bodo z menoj peljale v Ljubljano, da me bodo spominjale Minice, ki mi ne more podati drugega spomina. Milo se je storilo materi, trdo so morali govoriti, da je Minica knjige zo pet zavila v ruto. Odšla je ihteč in očitala moji materi, da ne ravnajo prav, ker knjige so po pravici moje, in jaz sem jih zaslužil, ne ona.