A nesrečni človek je govoril domačo slovenščino in razumela sta ga in. Oba zakličeta hkrati: »Torej še nisi bil na?« celo pristavi ogrdo: »Lenoba bohinjska!« kar sicer ni bila njegova navada. se je smejal in si roke, a jaz sem skesano spregovoril, obrnivši se k profesorjema: »Res je, da nisem še lazil po strminah med Velim Poljem in Malim; a na Velikem sem bil in nanj hodim, dokler me noge neso.