Na polici bo pač knjiga, a miza ne bo pogrešala kruha, ki bo celo boljši od sedanjega. Tudi tisti kruh bo kmet užival v potu svojega obraza; a z manjšimi skrbmi, ker nikoli ne bo brez potrebnega denarja, samo da ostane pošten in varčen in da ne zaostane za napredkom časa.« Kmet nas strmo pogleda in, ko nihče ne spregovori, se naglo skloni in zmaši skozi nizka vratca v svoj čebelnjak.