Vodnik pa takoj pripomni, da je blizu nas prostorna duplina v silni skali. Tam smo varni pred dežjem, točo in strelo ter smemo brez skrbi za svoje življenje gledati živo bliskanje in poslušati trdo grmenje. Proti koncu teh pogovorov pristopi Mlekojed in povzame besedo: »Res se nam bliža huda ura z grmenjem, s ploho in morebiti s kakovim zrnjem; a prav tako je možno, da se spreleti, preden nas zadene.