Gospodična pojde torej z nami in odložiti moramo odhod, da se more dotlej primerno opremiti ‒ ali ošemiti, kakor mi je prav tiho rekel najeti vodnik. Priprave podjetne gospodične so bile kaj naglo gotove in samo dvakrat je deževalo do dne, ko smo se sešli, da naložimo v vodnikovo vrečo, kar potrebujemo v gorah. Poleg gospodičnine obleke za skale in njene rdeče čepice je ostalo nekaj prostora za črni in beli kruh, za koruzno moko in za železni lonec, v katerem bomo kuhali kavo in koruzne žgance.