Stopila sva torej z pod milo nebo, da se ohladiva; toda nobena sapica se ne giblje in tudi senca bližnjega macesna ne daje zaželenega ohladila. Pač pa obetajo oblaki, počasi se zbirajoč in gosteč na zahodu in severu, da nas še danes izdatno ohlade. Ko stojimo pod macesnom, motreč grmadne oblakov, se javita dva nova gosta, kakor da je danes proščenje na Mlekojedovini.