Sramoto iz nezrelih let, ako ni že čisto pozablje na, pa opereš z deli krščanske in domovinske ljubezni, ki so najblagočutnejša ravno tam, kjer je nepokvarjenemu ljudstvu še neznana nehvaležnost!’ Tako mi je veleval dobri duh; a zmagalo je zopet tisto varavo samočastje, ki me je narejalo ostrega in srčnega proti drugim ljudem, a mehkega in popustljivega proti moji čudi. ‚Nikar domov!’ mi je klicalo razburjeno srce.