Čez deset let se napoti neki pater kapucin, moj prijatelj in vešč poznavatelj rastlinstva, iz Varaždina k sobratom v Reko. Naročim mu, naj se oglasi v Reki pri lekarnarjevih, da jim objavi moja pozdravila. Čez štirinajst dni me pozovejo v varaždinski samostan bratov kapucinov in tam mi predstojnik skrivnostno pokaže pismo, v katerem sem živo vabljen, naj pridem, čim prej, tem bolje, v Reko, in da me čakajo ondukaj važne, vesele novice.