Pretrpi se naposled enomerna surovost jetničarja, ki je prepričan, da uspešneje služi državnemu smotru, ako trpinči svoje jet. Navadimo se takisto na nepopisno slabo hrano; zakaj tudi dajatelj hrane ima vero, da najbolj pospešuje državne koristi, ako pri oskrbovanju jetnikov skrbi do skrajne mere za svoj žep. Nikakor pa se ne privadimo vsakdanji samoti, ker se duh ne more odvaditi premišljevanja.