Da si okrajšam nestrpno pričakovanje, krepko potrkam na zaklenjena vrata čez malo minut. Gospod je vstopil, in jaz sem rekel: ‚Prepričan sem do dna svoje duše, da je gospod, pri katerem prebivam, vdan in dober Avstrijan; saj še pristen ni, ampak, ki se je preselil stoprav za avstrijskega vladanja v Padovo. Nikoli nisem videl ali čul, da bi gospodje, ki ga časih posečajo, imeli kake tajne pogovore ali da bi kaj snovali, kar diši po meni nekoliko znanem karbonarstvu.