Bil sem sicer na gimnaziji dve leti zadaj za temi odličnjaki, ki so bili med seboj sošolci, vendar so me sprejeli medse v prijateljsko družbo, ki se nikoli ni krhala. Vezalo nas je zvesto zanimanje za slovstvo sploh in za slovenščino posebej in vsi smo tedaj pisali v Slovenski Glasnik dokaj pridno. Gotov večer v tednu smo se shajali v gostilni Bordolo poleg Terezijanišča.