Z debelo roko je kazal na jasno glavo, slikovito opisoval pot tako, da smo v duhu kar plavali po čereh, ki so nam blestele iz daljave, in trdil je, da nas sama vsakdanja previdnost obvaruje vse nevarnosti. »Naposled pa čudovit razgled vrhu stoterno poplača ves trud in strah.« Pomirjena gospa je izrekla svojo dovolitev in jaz sem vodniku s hvaležnim pogledom namežikal priznanje, da je svojo vlogo izvrstno igral; zakaj zabičal sem mu prej, da mora robato pot na tako ugladiti, kakor da bi se hodilo v tretje nadstropje gosposke hiše.