Vestno sem preiskaval in ne vara me veda ali izkušnja. Preden umrem, bom vse te važne najdbe razodel bohinjskemu kmetu ‒ ne gospodu, iz vsega srca želeč, da se bo kopanje rude zopet tako dobro izplačevalo kakor nekdaj in da bo naš vnovič hvalil z besedo nekdanjih imovitih rudojamarjev, ki so mu hvalo peli doslovno zato, ker je Bohinju podaril kamen za kruh.« Nato je prirodoznancu obširno razkladal, s kakšno zemljino je pokrita, kako se plasti in meša v ja mah in kako plenja v topilnici bohinjska železna ruda ali tisti kamen, iz katerega umeje narediti kruh.