A moj strah je bil prazen, zakaj možev jezik ni bil sličen njegovim lesenim coklam. Z debelo roko je kazal na jasno glavo, slikovito opisoval pot tako, da smo v duhu kar plavali po čereh, ki so nam blestele iz daljave, in trdil je, da nas sama vsakdanja previdnost obvaruje vse nevarnosti. »Naposled pa čudovit razgled vrhu stoterno poplača ves trud in strah.«