Tam nekaj hranim za ljubega gosta, katerega je že pred tremi dnevi pismeno napovedal prijatelj, zdaj Vratolomije, svojemu staremu Melkijadu, zdaj bohinjskemu Mlekojedu. Živio Vratolomije, živio Mlekojed!«
Dospeli smo vsa družba do varno ograjene ozke. Ko smo v plotu odprli vrzel, zapazimo v močno komarčo, to je pokonci postavljeno smrekovo deblo s prisekanimi vejami.