»Onda pojdeš gotovo z nami!« pristavim jaz. »Melkijad ti bo, kakor pristen, razodel, da na raste neka posebna roža in na tej roži se pase čudna zlata mušica, ki je človeku, ki jo najde, bolj srečonosna nego četverolista deteljica. Tiste rože in muhe na nji sicer ne vidi vsak človek, kakor tudi na zemlji pod marsikdo ne vidi luči sreče, ki mu gori; a ti si do zdaj bil vedno srečen in gotovo zazreš rožo in ujameš srečonosno muho sebi in meni.«