Ta deček je plaho pripovedoval, da je Mlekojed (tako je nazival našega gospodarja) zelo oduren človek in da rad zapira vežna vrata znancu kakor tujcu kar pred nosom. Baje, da je zelo učen, ker ve, kje se dobiva suha zlata ruda in kje bajevne zeli, iz katerih se kuhajo dragi leki, a takisto strup, ki umori človeka stoprav čez leto dni, ne da bi kdo mogel zaslediti, da je umrl za strupom. Sploh je pa vendar dober človek.