Predstavil sem se gospodu precej okorno v temi in na tesnem robatem prostoru. Ne tako okorno, ampak z običajnim mladeniškim samozavestjem sem pristavil, da sem zgolj zato splezal na, da spišem v vzornem članku za Slovenski Glasnik, kaj sem tu gori videl in mislil ob sončnem vzhodu. Bolj skromno od mene se je potem javil tuji gospod in iz njegovega glasu sem sodil, da ga je moja navzočnost celo ganila, ako ni nemara samo hripav od mrzle jutranje sape.