Ubiral sem tedaj, seveda visoko pesem ‒ slavospev, in stihi so se mi nizali prav povoljno. A končno je posegel vmes spanec, tisti spanec, ki trapi pesmarje in njih čitatelje, ki pa nima oblasti nad pevci po božji milosti. Krilati sluge dobrotljivega spanca so me dvignili in nesli na vrh tako urno, da sem ondi malone v prepade prekopicnil gosposko oblečenega moža.