Ti nam daješ pravo zlatico, a ne tiste bajevne, ki izgine izpod rok, kadar se je dotaknemo! Samo tvoja je stanovitna, ker nje zrno je pridobljeno z žuljavo roko in oprano z znojem.« Tako sem sanjal leta 1860 in si v duhu ponavljal vesele ure, ki sem jih prebil v bližini bistriške fužine ...