Potem sem se doma v Bohinju potikal do druge zime. Lotila se me je tačas bedasta in ker bedasta, zato nepremagljiva želja, da naj grem prostovoljno v vojake, da tam dosežem slavo in dostojanstvo, kakor so jo tedaj dosegli nekateri kmetskega stanu. Izbral sem si za odhod najmanj primeren dan v letu; a meni je ugajal, ker sem želel potovati v Ljubljano ob takih dnevih, ko me bo srečevalo najmanj ljudi.