Živel je tam ob svojem trošku bolj gosposko nego kmetsko in dobro se pogajal z domačimi in sosedi, zlasti pak z vaško deco, za katero je imel vedno po polno dlan knjižic, podobic in mediva. Pomladil se je stari mož v domačem kraju ob spominu detinskih let in med drugim rodom, ki je že davno pozabil Melkijadovo potvorjeno ime, njegove zbadljive psovke in prešerne burke ... Nekoč se sporeče z jetrvo in čez blizu štirideset let ga prizadene v ušesa malone pozabljeno ime: Mlekojed.