Milo se mu stori, ko začuje od stolpa bližnje župne cerkve žalno zvonjenje za mrličema, svojo materjo in gospodom, katera polože jutri k zemeljskemu počitku. Še bolj pa ga boli, da tudi danes ne more stopiti v materino hišo in da se ne sme dotakniti ugaslih oči, da mu je zabranjeno, materi poslednjič poljubiti hladno roko. Zgrudi se na klop pod velikim orehom tik ceste nasproti domačemu dvorcu in se glasno razjoka.